-
1 bow
I 1. verb1) (to bend (the head and often also the upper part of the body) forwards in greeting a person etc: He bowed to the ladies; They bowed their heads in prayer.) prikloniti se2) ((with to) to accept: I bow to your superior knowledge.) ukloniti se2. noun(a bowing movement: He made a bow to the ladies.) poklon- bowedII 1. [bəu] noun1) (a springy curved rod bent by a string, by which arrows are shot.) lok2) (a rod with horsehair stretched along it, by which the strings of a violin etc are sounded.) godalni lok3) (a looped knot of material: Her dress is decorated with bows.) vozel2. noun((often in plural) the front of a ship or boat: The waves broke over the bows.) premec* * *I [bou]nounlok; music godalni lok, godalo; mavrica; pentlja, obroček; roč, držaj; plural okvir za naočnike; vulgar trebuh, vampto draw ( —ali pull, shoot with) the long bow — pretiravati, širokoustiti seto draw a bow at a venture — streljati ali kaj reči na slepo srečo, tja v tri dnibows under — premagan, ki težko napredujeslang bow window — velik trebuh, vampII [bou]transitive verbmusic gosti; usločitiIII [bau]nounpoklon, klanjanje; spoštovanjeto make one's bow — umakniti se, oditi, posloviti seIV [bau]intransitive verb & transitive verbpripogniti, pripogibati se; (to, before) pokloniti, klanjati se, spokoriti, ukloniti se; v sobo (ali iz sobe) koga peljati, vljudno odslovitito bow and scrape — ponižati se, biti pretirano vljudenV [bau]nounnautical ladijski nos, kljun, krn, premec; veslač, ki sedi najbliže premcu
См. также в других словарях:
ôgenj — ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari; ogenj greje; ogenj v peči prasketa; ogenj je zagorel in razsvetlil okolico; ekspr. ogenj požira seno; kuriti, zanetiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvá — é é štev., rod., mest. dvéh, daj., or. dvéma (ȃ ẹ̑) 1. izraža število dve [2] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; ni naju strah, saj sva dva; dve pa dve sta govorili med seboj / ura je dve; ob dveh ponoči; ob dveh (popoldne) 14h; star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
želézo — a s (ẹ) najbolj razširjena težka kovina srebrno bele barve: pridobivati železo; rja razjeda železo; taliti železo; krhko, lomljivo, trdo železo; vroče železo; livarna železa; zlitine železa in drugih kovin; predmeti iz železa; ekspr. tega pa ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
